V Iranu so v zadnjih dneh izbruhnili množični protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Valuta je dosegla rekordno nizko vrednost 1,42 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovit porast cen osnovnih dobrin. Inflacija je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov, stroški zdravstvenih storitev pa za 50 odstotkov. Te nevzdržne razmere so na ulice Teherana in drugih večjih mest sprva pognalo trgovce s teheranskega Velikega bazarja, kasneje pa so se demonstracije sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Nemiri, ki potekajo že šesto zaporedno noč, so zahtevali najmanj devet smrtnih žrtev, varnostne sile pa so aretirale številne protestnike. Demonstranti so se v več kot 30 mestih spopadli s policijo, pri čemer so se gospodarske zahteve prelevile v pozive k zamenjavi vladajočega klerikalnega establišmenta. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je sicer priznal legitimnost gospodarskih pritožb, a hkrati ostro posvaril pred nadaljnjimi izgredi. Zaradi nezaupanja v lokalno valuto so državljani v vse večjem številu začeli uporabljati stabilne kriptovalute (stablecoins), medtem ko predsednik Masud Pezeškian poskuša umiriti razmere z navodili notranjemu ministru za neposreden dialog s predstavniki protestnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal možnost vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v podporo iranskim protestnikom. Trump je opozoril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, če bo teheranski režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih demonstrantov, pri čemer je uporabil izraz, da je ameriška vojska "pripravljena in naložena" (locked and loaded). Izjave so sledile stopnjevanju nemirov v več kot 15 iranskih mestih, kjer so protesti zaradi gospodarske krize in padca vrednosti riala prerasli v spopade z varnostnimi silami, ki so po dostopnih podatkih zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski politični in verski vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar v mednarodni javnosti razumejo kot dovoljenje za še silovitejše zatiranje demonstracij. Hkrati je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki na Bližnjem vzhodu postale legitimna tarča iranskih napadov. Teheran je zaradi Trumpovih izjav vložil tudi uradno pritožbo pri Združenih narodih, v kateri zahtevajo obsodbo ameriških groženj, ki jih označujejo za nepremišljene in kršitev iranske suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal možnost vojaškega posredovanja ZDA, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svojem zapisu uporabil frazo, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (»locked and loaded«), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo Teheran nadaljeval z uboji demonstrantov. Napetosti so narasle v času, ko se Iran spopada z najobsežnejšimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlaps, visoka inflacija in strmoglavenje vrednosti domače valute rial. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ogorčenjem in opozorili, da ameriško vmešavanje predstavlja grožnjo stabilnosti celotne regije. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je posvaril, da bodo v primeru kakršne koli ameriške intervencije vse vojaške baze in enote ZDA na Bližnjem vzhodu postale legitimne tarče za povračilne ukrepe. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je kljub Trumpovim grožnjam ukazal odločen obračun z »izgredniki« in poudaril, da Iran ne bo popustil zunanjim pritiskom. Po zadnjih podatkih je v spopadih na iranskih ulicah življenje izgubilo že najmanj deset ljudi, protesti pa so se razširili v več kot petnajst mest po vsej državi.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje, potem ko so gospodarski protesti v Iranu prerasli v nasilne spopade s smrtnimi žrtvami. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene (locked and loaded) na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Zavezal se je, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, ki se spopadajo z brutalnim zatiranjem v Teheranu in drugih mestih. Iranski odziv je bil takojšen in oster. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je medtem ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, s čimer je varnostnim silam dal zeleno luč za odločnejše ukrepanje proti demonstrantom. Napetosti med državama se stopnjujejo v senci lanskih ameriških napadov na iranske jedrske objekte in globoke gospodarske krize, ki je povzročila strmoglavljenje iranske valute rial.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA »rešile« protestnike, če jih bo režim začel pobijati. Napetosti so se stopnjevale, ko so poročila potrdila, da je bilo v zadnjih dneh v spopadih s silami islamske republike ubitih že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na Trumpove grožnje ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar so mnogi razumeli kot zeleno luč za še silovitejši odziv varnostnih sil. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf in drugi visoki predstavniki so opozorili, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče napadov. Iran je prav tako pozval Združene narode, naj ukrepajo proti Trumpovim »nepremišljenim« grožnjam, ki po njihovem mnenju kršijo iransko suverenost in destabilizirajo celotno regijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje v Iranu, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter obljubil, da bodo Američani priskočili na pomoč Irancem, ki protestirajo zaradi drastičnega poslabšanja življenjskih razmer in gospodarskega zloma države. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z ostrim opozorilom, da bi kakršno koli tuje vmešavanje pomenilo prestopanje »rdeče črte«. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega posredovanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali »legitimne tarče«. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za še agresivnejše zatiranje demonstracij. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po tem, ko so ZDA junija lani že bombardirale iranske jedrske objekte. Medtem ko nekateri republikanski senatorji podpirajo Trumpovo ostro retoriko, se v ZDA pojavljajo tudi kritike znotraj lastnih vrst. Republikanski poslanec Thomas Massie in nekdanji strateg Steve Bannon sta opozorila, da bi se ZDA morale osredotočiti na lastne težave in se izogibati novim mednarodnim konfliktom, ki niso v skladu s politiko »Amerika na prvem mestu« (America First).

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru nadaljnjega nasilnega zatiranja mirnih protestov v islamski republiki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) za ukrepanje, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki protestirajo zaradi slabega gospodarskega stanja in povečanih jedrskih napetosti. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z ostrim opozorilom. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ameriška vojaška oporišča v regiji označil za »legitimne cilje«, medtem ko je Ali Shamkhani, svetovalec vrhovnega voditelja, posvaril, da bo vsakršen poseg v iransko varnost strogo kaznovan. Teheran trdi, da so protesti, ki so se v šestih dneh razširili iz prestolnice po vsej državi, notranja zadeva, in opozarja na destabilizacijo celotne regije v primeru ameriškega vmešavanja. Napetosti se stopnjujejo v času, ko iranski rial beleži rekordne padce, država pa se spopada s ponovno uveljavljenimi sankcijami Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se že več dni spopadajo z varnostnimi organi v več kot 15 mestih po državi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrimi opozorili in Trumpove besede označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Ali Laridžani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško posredovanje povzročilo kaos v celotni regiji in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je šel še dlje in izjavil, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Medtem ko se protesti, ki so jih sprožili visoki stroški življenja in padec vrednosti nacionalne valute, širijo, je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal odločen obračun z demonstranti, ki jih je označil za upornike. Znotraj ZDA so Trumpove napovedi sprožile mešane odzive, saj so nekateri predstavniki republikanske stranke, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili zaskrbljenost nad intervencionistično zunanjo politiko. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika namesto zaščite človekovih pravic služila predvsem interesom v energetskem sektorju, hkrati pa tvega nevaren vojaški spopad v času, ko so napetosti z Iranom že na vrhuncu po junijskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Združene narode.

Iran je vložil uradno pritožbo na Združene narode proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, potem ko je ta na družbenih omrežjih napovedal možnost ameriškega posredovanja v podporo iranskim protestnikom. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je Trumpove izjave označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve islamske republike. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protesti zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so v zadnjem tednu terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je Trumpova opozorila, da bodo Združene države Amerike prišle na pomoč protestnikom, če bodo ti ubiti, označil za nepremišljena in nevarna. Obenem je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf poudaril, da iransko ljudstvo ne bo klonilo pred pritiski tujih sovražnikov, ki so po njegovih besedah precej bolj izkušeni od trenutnega ameriškega predsednika. Teheran vztraja, da so nemiri v državi izključno notranje vprašanje, ki ga bodo oblasti rešile same, hkrati pa obtožuje Washington spodbujanja nasilja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je poslal uradno čestitko Mahmudu al Mašhadaniju ob njegovi izvolitvi na položaj predsednika predstavniškega doma Republike Irak. V sporočilu je Ghalibaf izrazil upanje na okrepitev parlamentarnega sodelovanja med Teheranom in Bagdadom ter poudaril pomen stabilnih dvostranskih odnosov za regionalno varnost. Izvolitev novega predsednika iraškega parlamenta prihaja po daljšem obdobju političnih pogajanj znotraj iraškega zakonodajnega telesa, kjer so različne frakcije iskale konsenz o vodstvu. Iran, kot sosednja država, pozorno spremlja politično dogajanje v Iraku, saj to neposredno vpliva na gospodarske in varnostne interese v regiji. Ghalibaf je v svojem nagovoru izpostavil tudi pripravljenost Irana na nadaljnje skupne projekte in usklajevanje politik znotraj mednarodnih parlamentarnih forumov. Ta korak velja za pomemben del diplomatskih prizadevanj za ohranjanje vpliva v sosednji državi in utrjevanje šiitskega zavezništva na Bližnjem vzhodu.

Govorec komisije za usklajevanje proračuna za leto 1405 je izjavil, da bo 20-odstotno povečanje plač uslužbencev in upokojencev, predvideno v proračunu, dejansko zmanjšalo kupno moč ljudi, saj je inflacija ocenjena med 40 in 45 odstotki. S tem bodo ljudje postali za 20 odstotkov revnejši. Vodja organizacije za načrtovanje in proračun je poudaril, da so socialna pravičnost, nadzor inflacije ter spodbujanje proizvodnje in zaposlovanja glavni stebri predloga zakona o proračunu za leto 1405.

Vodja komisije za proračunski predlog za leto 1405 je izjavil, da 20-odstotno povečanje plač ne sledi inflaciji. Parlament si prizadeva za nadaljnje povečanje plač, da bi izboljšal življenjski standard ljudi. Pričakuje se, da bo parlament skupaj z vlado dosegel dogovor o dodatni rasti plač.

Predsednik iranskega parlamenta je ob čestitki za rojstni dan Jezusa Kristusa poudaril potrebo po krepitvi dialoga in zbliževanja med božanskimi religijami.

V Betlehemu so po dveh letih, ko so bile božične slovesnosti zaradi vojne v Gazi okrnjene, znova praznovali božič. Na Tisoče ljudi se je zgrnilo na Trg jasli na božični večer, kjer so družine naznanile prepotrebno okrepitev prazničnega duha. Po dveh letih so ponovno postavili tudi velikansko božično drevo.

Predsednik iranskega parlamenta, Ghalibaf, je odgovoril na kritike o neučinkovitosti nedavne tajne seje. Zatrdil je, da je bila seja, ki je trajala od osmih zjutraj do poldneva in se je je udeležilo več ministrov, zelo koristna. Izpostavil je, da so bili sprejeti pomembni sklepi, zlasti v zvezi z vprašanjem blaga, katerih učinki naj bi bili kmalu vidni.

Med sejo iranskega parlamenta je poslanec Naghdali opozoril predsednika parlamenta Ghalibafa, da je slednji inženir, sam pa da je študiral pravo in fikh. Ghalibaf je odgovoril, da ni ne inženir ne gradbenik in da so tudi ostale poslančeve ocene napačne.

Predsednik Masoud Pezeshkian je osebno predložil predlog proračuna za leto 1405 iranskemu parlamentu. Razprava o splošnih načelih predloga bo potekala na javni seji prihodnjo nedeljo, 7. januarja, s prisotnostjo predsednika. Predlog proračuna za leto 1405 je prvi, ki je bil pripravljen in urejen po novi metodi. Država je predložila predlog proračuna za leto 1405, ki znaša 1444 milijard tomanov, s poudarkom na preglednosti, finančni disciplini in realnem ocenjevanju virov in odhodkov.

Predsednik parlamenta, Ghalibaf, je vlado Masuda Pezeshkiana opozoril, da bo parlament začel postopek interpelacije, če vlada ne bo uspela izboljšati gospodarskih razmer in popraviti sestave kabineta. To je izjavil na seji parlamenta, kjer so razpravljali o nedavnih podražitvah in dvigu tečaja valute.

Predsednik iranskega parlamenta, Ghalibaf, je izjavil, da je učinkovitost verske vladavine ključna za dosego močnega Irana in zagotovitev varne prihodnosti za prihodnje generacije. Poudaril je, da je treba to učinkovitost dokazati v praksi.

Predsednik iranskega parlamenta je izjavil, da imata Iran in Etiopija več kot 70 let gospodarskih in političnih odnosov ter si želita te odnose še razvijati.

Predsednik iranskega parlamenta je ostro kritiziral ministrstvo za kmetijstvo, češ da se je namesto osredotočanja na proizvodnjo preusmerilo v trgovinsko dejavnost z valutnimi špekulacijami, kar ogroža prehransko varnost države.

Predsednik iranskega parlamenta, Mohammad Bagher Ghalibaf, je ostro obsodil nedavne izjave Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC), ki ponavljajo zahteve glede iranskih otokov Veliki Tunb, Mali Tunb in Abu Musa. Ghalibaf je opozoril regionalne države, naj ne preizkušajo odločenosti Irana pri obrambi svoje ozemeljske celovitosti in suverenosti nad omenjenimi otoki.

V Univerzi Ferdousi v Mashhadu je potekala slovesnost ob dnevu študentov, na kateri je bil prisoten Mohammad Bagher Ghalibaf, predsednik iranskega parlamenta.

V Mashhadu v Iranu se je začelo srečanje političnega odbora Azijske parlamentarne skupščine (APA) s sodelovanjem predstavnikov iz 15 držav. Iranski predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je izjavil, da se globalna moč preusmerja proti Aziji in da je obdobje prevlade ene ali dveh držav končano.

Mohammad Bagher Ghalibaf, predsednik iranskega parlamenta, je v Teheranu imel novinarsko konferenco v stavbi Sheikh Fazlallah Nouri.

Mreža Al Mayadeen je, sklicujoč se na svoje vire, zanikala govorice o tem, da je Združene države Amerike opozorile Irak pred morebitnim izraelskim napadom na odporniške skupine, če bi te sodelovale s Hezbolahom. Poudarjajo, da poročila o tem, da je Barack Hussein Obama prenesel grozilno sporočilo Tel Aviva premierju Mohamedu Šia al Sudaniju, niso resnična.

Predsednik iranskega parlamenta, Mohammad Bagher Ghalibaf, je v televizijskem poročilu izrazil hvaležnost svoji ženi, rekoč, da ji dolguje celotno življenje. Njegova žena je odgovorila, da je Ghalibaf pravi borec na vseh področjih življenja.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je med obiskom v Teheranu pozval mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju proti izraelski širitveni politiki, ki po njegovem mnenju spodkopava stabilnost v Siriji in Libanonu. Fidan se je v Teheranu srečal z iranskim zunanjim ministrom Abasom Araghčijem, s katerim sta razpravljala o ključnih regionalnih vprašanjih, vključno s Palestino, Gazo in Sirijo.

Pred dnevom parlamenta in obletnico smrti ajatole Seyeda Hassana Modaresa se je predsednik iranskega parlamenta, Mohammad Bagher Qalibaf, srečal z voditelji medijev v državi.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Teheranu srečal z iranskim predsednikom Mesudom Pezeškiyanom, predsednikom Islamskega posvetovalnega zbora Mohamedom Bakırom Galibafom in generalnim sekretarjem iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Laricanijem.

Predsednik iranskega parlamenta, Ghalibaf, je komisijo za kmetijstvo pozval, naj s pomočjo nadzornega oddelka pripravi poročilo o tem, kako se izvaja zakon o čistem zraku v Iranu.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bagher Galibaf je ostro obsodil odločitev avstralske vlade, da iransko revolucionarno gardo označi za teroristično organizacijo. Galibaf je dejal, da Iran takšne poteze ne sprejema.

Predsednik iranskega parlamenta je pohvalil vlado za pripravo terena za uvedbo novega sistema elektronskih kuponov. V skladu s tem sistemom bodo cene izdelkov ostale stabilne skozi vse leto, v prvi fazi pa bo do elektronskih kuponov upravičenih sedem desetin prebivalstva.

Mohammad Bagher Ghalibaf je izjavil, da Islamska republika Iran podpira nacionalne odločitve v Libanonu in poudarja ohranjanje mirnega ozračja v državi, pri tem pa je opozoril na neupoštevanje sporazuma o prekinitvi ognja s strani sionističnega režima.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo obsežne izraelske vojaške napade na različna območja v Libanonu. Iran opozarja mednarodno skupnost in regionalne države na njihovo obveznost, da se uprejo izraelskemu vojaškemu agresorstvu ter zahtevajo odgovornost in kaznovanje režima. Poudarili so, da bi izraelska agresivna politika lahko imela resne posledice za regionalni mir in stabilnost.

Iranski politik, Ghalibaf, se je srečal s predsednikom vlade Pakistana in izjavil, da je za dosego cilja 10 milijard dolarjev trgovine med državama potrebno več ukrepov na področjih bančništva, blagovne menjave in proste trgovine.

Po izvolitvi Zohrana Mamdanija za župana New Yorka je izraelski minister pozval Jude, naj se izselijo iz mesta, in dejal, da New York ne bo nikoli več enak. Izraelski obrambni minister je tudi ukazal, da se območje med Izraelom in Egiptom razglasi za zaprto vojaško cono.

Predsednik iranskega parlamenta, Mohammad Bagher Ghalibaf, je izjavil, da je iranska vojaška moč, ki je zadala hud udarec izraelskemu režimu, demonstracija moči islama in islamske skupnosti (Ummah). Izjavo je podal v Iranu.

Radikalni socialist Zohran Mamdani je zmagal na volitvah za župana v New Yorku, kar je sprožilo odziv Donalda Trumpa, ki je zagrozil z zmanjšanjem financiranja mestu. Mamdanija opisujejo kot nasprotnika Izraela, njegova zmaga pa naj bi Trumpu koristila, medtem ko naj bi bila za New York manj ugodna. Trump je že pred volitvami napovedal, da bo ukrepal proti mestu, če bo Mamdani izvoljen.

Predsednik iranskega parlamenta je med obiskom v Islamabadu vršilcu dolžnosti pakistanskega predsednika in predsedniku senata podaril prevod knjige "Referendum v Palestini" v urdujščino, ki obravnava palestinsko vprašanje v mislih vrhovnega voditelja.

Iranski namestnik zunanjega ministra za mednarodne in pravne zadeve je poudaril strateški pomen obnovljenih odnosov s Savdsko Arabijo. Povedal je, da so ti odnosi koristni ne le dvostransko, temveč predstavljajo tudi močno silo za regionalno stabilnost in svetovni mir.

Predsednik iranskega parlamenta, Mohammad Baqer Qalibaf, je prispel v Islamabad na tridnevni uradni obisk. Namen obiska je okrepiti parlamentarno, gospodarsko in regionalno sodelovanje med Iranom in Pakistanom. Qalibaf se bo srečal s pakistanskimi uradniki.

Predsednik iranskega parlamenta, Ghalibaf, je na povabilo predsednika pakistanskega parlamenta Ayaza Sadiqa odpotoval v Islamabad. Njegov obisk, ki ga spremlja delegacija, je osredotočen na krepitev parlamentarnega, varnostnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med državama.