Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baker Kalibaf je v nedavnem nagovoru poudaril nujnost poslušanja glasov protestnikov in vzpostavitve dialoga z njimi. Kalibaf je v svojih izjavah razločil med legitimnimi pritožbami državljanov in tistimi posamezniki, ki so po njegovih trditvah povezani s tujimi obveščevalnimi službami. Po njegovih besedah mora država omogočiti varen prostor za izražanje nezadovoljstva, hkrati pa odločno ukrepati proti tistim, ki naj bi delovali v interesu tujih sil. Poleg vprašanj javnega reda se je predsednik parlamenta dotaknil tudi gospodarske problematike, kjer je zagotovil, da vlada ne bo odpravila preferencialnih menjalnih tečajev za ključne dobrine. Ta poteza je usmerjena v stabilizacijo cen osnovnih življenjskih potrebščin v času, ko se država spopada z močnimi inflacijskimi pritiski in socialnimi nemiri. Kalibafova retorika nakazuje poskus pomiritve javnosti z obljubami o socialni varnosti, medtem ko oblast ohranja strogo ločnico do radikalnejših oblik upora.

V Iranu so v začetku januarja 2026 izbruhnili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in skokovita inflacija. Nemiri so se pričeli s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, od koder so se hitro razširili v več kot 30 mest po državi. Iranska valuta je dosegla rekordno nizko vrednost 1,42 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov prebivalstva in strmo rast cen osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se hrana in stroški zdravstva podražili za več kot polovico. Demonstracije so se sprevrgle v nasilne spopade z varnostnimi silami, pri čemer je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več deset pa ranjenih in aretiranih. Protestniki so napadli tudi vladna poslopja, vzkliki proti verskemu in političnemu vodstvu pa so postali vse pogostejši. Zaradi nestabilnosti domače valute se je med prebivalstvom močno povečala uporaba stabilnih kriptovalut (stablecoins), s katerimi skušajo državljani zaščititi preostalo premoženje. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev državljanov in pozval uradnike k ukrepanju, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril, da država ne bo popuščala tistim, ki jih je označil za izgrednike. Oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje nasprotnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Razmere ostajajo izjemno napete, saj energetska kriza in hiperinflacija še naprej hromita državo.

V Iranu so izbruhnili množični protivladni protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v več kot 30 mest po državi. Nemiri so se začeli v nedeljo, ko so trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaprli svoje prodajalne zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala, ki je dosegel rekordno nizko vrednost 1,42 milijona za ameriški dolar. Gospodarska kriza, ki jo spremlja 42,2-odstotna letna inflacija ter drastična podražitev hrane in zdravstvenih storitev, je prebivalstvo pahnila v obup. Protesti so hitro prerasli prvotne ekonomske zahteve in se sprevrgli v politične nemire, uperjene proti vladajočemu klerikalnemu vrhu. Varnostne sile so na demonstracije odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, več deset pa je bilo ranjenih ali aretiranih. Iranski predsednik Masud Pezeškian je sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati obtožile tuje nasprotnike, predvsem ZDA in Izrael, da izkoriščajo nemire za destabilizacijo islamske republike. Zaradi nezaupanja v nacionalno valuto se je med prebivalstvom močno povečala uporaba stabilnih kriptovalut (stablecoins), s katerimi skušajo državljani zaščititi svoje prihranke pred hiperinflacijo. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike opozoril, da država ne bo kazala milosti do tistih, ki jih je označila za izgrednike.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za "izgrednike". Odločitev sledi tednu dni trajajočim množičnim demonstracijam, ki jih je sprožil propad iranskega gospodarstva, v nasilju pa je doslej izgubilo življenje najmanj 10 ljudi. Hamenej je v televizijskem nagovoru priznal določene gospodarske stiske prebivalstva, a hkrati poudaril, da država ne bo popustila pod pritiski in da je treba z nasprotniki režima obračunati. Protesti so se razširili v več kot 25 mest, kar predstavlja največji izziv za teokratsko oblast v Teheranu po letu 2022. Napetosti so dosegle vrhunec po izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je opozoril, da so Združene države Amerike "pripravljene in oborožene" (locked and loaded) za pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim nadaljeval s poboji mirnih protestnikov. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorili, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse vojaške baze in vojaki ZDA v regiji postali legitimne tarče napadov. Iranska diplomacija je obenem pozvala Združene narode k ukrepanju proti po njihovem mnenju nepremišljenim in nevarnim grožnjam Washingtona, ki destabilizirajo celotno regijo Bližnjega vzhoda. Situacija ostaja izjemno napeta, saj so iranske sile v nekaterih mestih že začele uporabljati strelno orožje proti demonstrantom.

Teheran je v luči stopnjevanja napetosti Združene narode pozval k ukrepanju proti po njihovem mnenju nepremišljenim grožnjam predsednika ZDA Donalda Trumpa. Iranske oblasti so sporočile, da bodo v primeru kakršnega koli ameriškega posredovanja v državi obravnavale ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu kot legitimne cilje. To opozorilo je sledilo Trumpovim izjavam, da so Združene države Amerike pripravljene podpreti protivladne proteste v Iranu, pri čemer je uporabil izraz, da je vojska v stanju polne pripravljenosti. Iranski zunanji minister in predsednik parlamenta Mohammad Ghalibaf sta poudarila pravico države do obrambe svoje suverenosti. Razmere so se dodatno zaostrile po ameriškem vojaškem napadu na Venezuelo, kjer so ZDA ujele predsednika Nicolása Madura. Izraelski vodja opozicije Yair Lapid je ob tem Iranu svetoval, naj pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kar so v Teheranu razumeli kot neposredno grožnjo z nasilno zamenjavo režima. Napetosti med Washingtonom in Teheranom ostajajo na kritični ravni, svetovni voditelji pa opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar v mednarodni javnosti vzbujajo strah pred krvavim obračunom. Protesti, ki so izbruhnili pred tednom dni zaradi vse slabšega gospodarskega stanja in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest po državi, pri čemer je doslej umrlo najmanj deset ljudi. Khamenej je v televizijskem nagovoru poudaril, da država ne bo popustila pred sovražnikom, in povzročitelje nemirov označil za tiste, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Napetosti so se dodatno zaostrile po seriji objav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim pobijanjem miroljubnih protestnikov. Trump je v svojih izjavah zapisal, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti (locked and loaded). Iranski uradniki, vključno s predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na te grožnje odzvali z opozorilom, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov.

Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se močno zaostrile po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu v podporo protivladnim protestnikom. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena ukrepati, če bodo iranske varnostne sile nasilno zatirale demonstracije, ki so izbruhnile zaradi gospodarskih težav v državi. Iranske oblasti so se na te izjave odzvale z uradno zahtevo Združenim narodom, naj obsodijo retoriko Bele hiše, ki jo označujejo za nepremišljeno in v nasprotju z mednarodnim pravom. Iranski parlamentarni govornik Mohammad Ghalibaf je opozoril, da bodo ameriške baze na Bližnjem vzhodu postale legitimne tarče, če se bodo ZDA neposredno vmešale v notranje zadeve države. Retoriko sta obsodila tudi Izrael in Venezuela; izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je Iran pozval, naj pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kjer so ZDA nedavno izvedle vojaško operacijo in zajele predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek je Teheran uporabil kot dokaz za ameriško kršenje suverenosti tujih držav. Kritike na račun Trumpove politike so prišle celo iz njegovega nekdanjega kroga, saj je Steve Bannon njegove grožnje primerjal z intervencionistično politiko administracije Baracka Obame.

V Iranu so v zadnjih dneh izbruhnili množični protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Valuta je dosegla rekordno nizko vrednost 1,42 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovit porast cen osnovnih dobrin. Inflacija je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov, stroški zdravstvenih storitev pa za 50 odstotkov. Te nevzdržne razmere so na ulice Teherana in drugih večjih mest sprva pognalo trgovce s teheranskega Velikega bazarja, kasneje pa so se demonstracije sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Nemiri, ki potekajo že šesto zaporedno noč, so zahtevali najmanj devet smrtnih žrtev, varnostne sile pa so aretirale številne protestnike. Demonstranti so se v več kot 30 mestih spopadli s policijo, pri čemer so se gospodarske zahteve prelevile v pozive k zamenjavi vladajočega klerikalnega establišmenta. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je sicer priznal legitimnost gospodarskih pritožb, a hkrati ostro posvaril pred nadaljnjimi izgredi. Zaradi nezaupanja v lokalno valuto so državljani v vse večjem številu začeli uporabljati stabilne kriptovalute (stablecoins), medtem ko predsednik Masud Pezeškian poskuša umiriti razmere z navodili notranjemu ministru za neposreden dialog s predstavniki protestnikov.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti udeležencem protestov, ki so v zadnjem tednu zajeli državo. Do stopnjevanja napetosti prihaja po neposredni grožnji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar je sprožilo oster odziv iranskih oblasti, ki so ameriške sile v regiji označile za legitimne cilje. Protesti, ki jih poganja globoka gospodarska kriza, visoka inflacija in padec vrednosti iranskega riala, so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Po zadnjih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, številni so bili aretirani. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so Trumpove izjave označili za brezobzirno vmešavanje v notranje zadeve in opozorili, da bi kakršno koli ameriško posredovanje destabiliziralo celotno regijo. Teheran je zaradi Trumpovih groženj že zahteval ukrepanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po junijskih zračnih napadih ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte ter nedavnem ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko republikanski senatorji v Washingtonu podpirajo Trumpovo odločnost, kritiki znotraj njegove lastne stranke opozarjajo na tveganja novega vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu. Iran vztraja, da ne bo popustil pod pritiski, in opozarja na svojo pripravljenost na povračilne ukrepe proti ameriškim oporiščem v bližini svojih meja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nove napetosti na Bližnjem vzhodu z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bo tamkajšnji režim nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na napad, kar je Teheran nemudoma označil za brezobzirno grožnjo in kršitev mednarodnega prava. Iranske oblasti so se v odzivu obrnile na Združene narode z zahtevo po obsodbi ameriških stališč, hkrati pa so zagrozile z napadi na ameriška vojaška oporišča v regiji, če bi prišlo do kakršnega koli vmešavanja v njihove notranje zadeve. Znotraj Združenih držav so Trumpove izjave sprožile val kritik, tudi v vrstah republikanske stranke. Kongresnik Thomas Massie je poudaril, da bi za kakršen koli vojaški poseg v Iranu potrebovali odobritev kongresa, ter dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na domače težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon pa je predsednika obtožil, da uporablja politiko svojih predhodnikov, ki jo je nekoč sam kritiziral. Do stopnjevanja retorike prihaja v času, ko je regija že destabilizirana zaradi predhodnih vojaških spopadov med Iranom in Izraelom ter nedavnega ameriškega posega v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal možnost vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v podporo iranskim protestnikom. Trump je opozoril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, če bo teheranski režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih demonstrantov, pri čemer je uporabil izraz, da je ameriška vojska "pripravljena in naložena" (locked and loaded). Izjave so sledile stopnjevanju nemirov v več kot 15 iranskih mestih, kjer so protesti zaradi gospodarske krize in padca vrednosti riala prerasli v spopade z varnostnimi silami, ki so po dostopnih podatkih zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski politični in verski vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar v mednarodni javnosti razumejo kot dovoljenje za še silovitejše zatiranje demonstracij. Hkrati je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki na Bližnjem vzhodu postale legitimna tarča iranskih napadov. Teheran je zaradi Trumpovih izjav vložil tudi uradno pritožbo pri Združenih narodih, v kateri zahtevajo obsodbo ameriških groženj, ki jih označujejo za nepremišljene in kršitev iranske suverenosti.

Iranske oblasti so uradno pozvale Združene narode k obsodbi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal vojaško posredovanje v državi v primeru nasilnega zatiranja notranjih protestov. Trump je preko družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na napad, kar je Teheran označil za brezsramno kršitev mednarodnega prava in vmešavanje v notranje zadeve suverene države. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protivladni protesti zaradi gospodarske krize, ki jih Trump aktivno podpira z retoriko o osvoboditvi. Znotraj Združenih držav so Trumpove izjave sprožile val kritik, tudi med republikanci. Kongresnik Thomas Massie je opozoril, da bi kakršna koli vojaška akcija zahtevala odobritev kongresa, in poudaril, da bi se morale ZDA osredotočiti na domače težave namesto na tuje konflikte. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon pa je Trumpa obtožil, da uporablja nevaren intervencionistični pristop, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Medtem je iranski parlamentarni govornik Mohammad Ghalibaf opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu postala legitimne tarče, če bo Washington poskušal poseči v iranske notranje zadeve. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih o ameriški operaciji v Venezueli, kjer so sile ZDA zajele predsednika Nicolása Madura. Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ob tem iranske voditelje pozval, naj pozorno spremljajo usodo Venezuele, kar v Teheranu razumejo kot neposredno grožnjo z nasilno zamenjavo režima. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj obe strani stopnjujeta vojaško pripravljenost v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal možnost vojaškega posredovanja ZDA, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svojem zapisu uporabil frazo, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (»locked and loaded«), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo Teheran nadaljeval z uboji demonstrantov. Napetosti so narasle v času, ko se Iran spopada z najobsežnejšimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlaps, visoka inflacija in strmoglavenje vrednosti domače valute rial. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ogorčenjem in opozorili, da ameriško vmešavanje predstavlja grožnjo stabilnosti celotne regije. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je posvaril, da bodo v primeru kakršne koli ameriške intervencije vse vojaške baze in enote ZDA na Bližnjem vzhodu postale legitimne tarče za povračilne ukrepe. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je kljub Trumpovim grožnjam ukazal odločen obračun z »izgredniki« in poudaril, da Iran ne bo popustil zunanjim pritiskom. Po zadnjih podatkih je v spopadih na iranskih ulicah življenje izgubilo že najmanj deset ljudi, protesti pa so se razširili v več kot petnajst mest po vsej državi.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje, potem ko so gospodarski protesti v Iranu prerasli v nasilne spopade s smrtnimi žrtvami. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene (locked and loaded) na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Zavezal se je, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, ki se spopadajo z brutalnim zatiranjem v Teheranu in drugih mestih. Iranski odziv je bil takojšen in oster. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je medtem ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, s čimer je varnostnim silam dal zeleno luč za odločnejše ukrepanje proti demonstrantom. Napetosti med državama se stopnjujejo v senci lanskih ameriških napadov na iranske jedrske objekte in globoke gospodarske krize, ki je povzročila strmoglavljenje iranske valute rial.

Iranski uradniki so Združenim narodom poslali uradni poziv k obsodbi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, hkrati pa so opozorili, da bodo ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu postala legitimne tarče v primeru kakršnega koli posredovanja ZDA. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Ghalibaf je poudaril, da ima Teheran pravico do obrambe svoje suverenosti, potem ko je Trump namignil na možnost podpore protivladnim protestom v islamski republiki. Napetosti so se dodatno stopnjevale po vojaškem posegu ZDA v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura. Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ob tem Iranu svetoval, naj pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki, kar so v Teheranu razumeli kot neposredno grožnjo z nasilno spremembo režima. Iransko zunanje ministrstvo je ameriške napade na Venezuelo označilo za kršitev mednarodnega prava in Listine Združenih narodov, kar odraža širšo nestabilnost in stopnjevanje retorike med ključnimi akterji na Bližnjem vzhodu. Dogodki so neposredno povezani s preteklimi grožnjami predsednika Trumpa glede napadov na iranske jedrske objekte in obtožbami o načrtovanih atentatih.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA »rešile« protestnike, če jih bo režim začel pobijati. Napetosti so se stopnjevale, ko so poročila potrdila, da je bilo v zadnjih dneh v spopadih s silami islamske republike ubitih že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na Trumpove grožnje ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar so mnogi razumeli kot zeleno luč za še silovitejši odziv varnostnih sil. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf in drugi visoki predstavniki so opozorili, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče napadov. Iran je prav tako pozval Združene narode, naj ukrepajo proti Trumpovim »nepremišljenim« grožnjam, ki po njihovem mnenju kršijo iransko suverenost in destabilizirajo celotno regijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval s smrtonosnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, kar je sprožilo buren odziv iranskega vrha. V Iranu so se namreč protesti, ki so se začeli v Teheranu zaradi gospodarskih težav, hitro razširili po celotni državi, pri čemer so poročali o spopadih med protestniki in policijo ter o prvi smrtnih žrtvah. Iranski uradniki, vključno s predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom in svetovalcem vrhovnega voditelja Alijem Šamkanijem, so se na grožnje odzvali z opozorilom, da bodo ameriške vojaške baze v regiji postale legitimne tarče v primeru vmešavanja. Teheran trdi, da so protesti notranja zadeva države, in opozarja na destabilizacijo celotne regije, če bodo ZDA poskušale vojaško posredovati. Napetosti se stopnjujejo v času, ko se Iran sooča z globoko gospodarsko krizo, padcem vrednosti riala in nedavnimi izraelskimi napadi na svoje jedrske objekte.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje v Iranu, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter obljubil, da bodo Američani priskočili na pomoč Irancem, ki protestirajo zaradi drastičnega poslabšanja življenjskih razmer in gospodarskega zloma države. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z ostrim opozorilom, da bi kakršno koli tuje vmešavanje pomenilo prestopanje »rdeče črte«. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega posredovanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali »legitimne tarče«. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za še agresivnejše zatiranje demonstracij. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po tem, ko so ZDA junija lani že bombardirale iranske jedrske objekte. Medtem ko nekateri republikanski senatorji podpirajo Trumpovo ostro retoriko, se v ZDA pojavljajo tudi kritike znotraj lastnih vrst. Republikanski poslanec Thomas Massie in nekdanji strateg Steve Bannon sta opozorila, da bi se ZDA morale osredotočiti na lastne težave in se izogibati novim mednarodnim konfliktom, ki niso v skladu s politiko »Amerika na prvem mestu« (America First).

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru nadaljnjega nasilnega zatiranja mirnih protestov v islamski republiki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) za ukrepanje, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki protestirajo zaradi slabega gospodarskega stanja in povečanih jedrskih napetosti. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z ostrim opozorilom. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ameriška vojaška oporišča v regiji označil za »legitimne cilje«, medtem ko je Ali Shamkhani, svetovalec vrhovnega voditelja, posvaril, da bo vsakršen poseg v iransko varnost strogo kaznovan. Teheran trdi, da so protesti, ki so se v šestih dneh razširili iz prestolnice po vsej državi, notranja zadeva, in opozarja na destabilizacijo celotne regije v primeru ameriškega vmešavanja. Napetosti se stopnjujejo v času, ko iranski rial beleži rekordne padce, država pa se spopada s ponovno uveljavljenimi sankcijami Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad demonstranti nadaljevalo. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko so v Iranu izbruhnili množični protesti zaradi visokih življenjskih stroškov in propada lokalne valute, ki so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in drugi visoki predstavniki države so se na Trumpove grožnje odzvali s svarilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter vojake na Bližnjem vzhodu. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili, da stojita za nemiri, in napovedali, da bodo ameriška vojaška oporišča postala legitimne tarče v primeru napada. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, nekateri kritiki, vključno s kongresnikom Thomasom Massiejem in nekdanjim strategom Stevom Bannonom, opozarjajo pred nevarnostjo novega mednarodnega konflikta in zanemarjanjem domačih težav.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil močan diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bi tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu v primeru stopnjevanja represije. Njegove izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki po vsej državi protestirajo zaradi propada iranskega riala in neznosnih gospodarskih razmer. Iransko politično in vojaško vodstvo se je na Trumpove besede odzvalo z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi vsakršno ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bager Galibaf je šel še dlje in napovedal, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze in enote ZDA v regiji postale legitimne tarče iranskih sil. Medtem ko se napetosti med Teheranom in Washingtonom stopnjujejo, vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva oster obračun z uporniki, ki jih označuje za tuje agente, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za brutalno zadušitev nemirov.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v objavi na družbenem omrežju X izrazil prepričanje, da je bil pokojni general Kasem Solejmani trdno prepričan v neomajno moč iranskega naroda. Po Galibafovih besedah je Solejmani verjel, da bo Iran premagal vse zarote, sovražnosti in težave, s katerimi bi se država lahko spopadala. Izjave so bile podane v okviru obeleževanja spomina na nekdanjega poveljnika sil Al Kuds, ki v iranski politiki še vedno velja za simbol upora proti zunanjim pritiskom. Galibaf je izpostavil, da ta vera v zmago naroda ni bila le politična drža, temveč Solejmanijevo globoko osebno prepričanje. Iranske oblasti s tovrstno retoriko krepijo narodno enotnost in poudarjajo pomen nadaljevanja Solejmanijeve ideološke zapuščine v času, ko so odnosi med Iranom in zahodnimi silami še vedno zaostreni. Sporočilo je bilo objavljeno v času letnih komemoracij, ki po državi potekajo v čast ubitemu generalu, in služi kot opomin na iransko strategijo odpora proti tujim vplivom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se že več dni spopadajo z varnostnimi organi v več kot 15 mestih po državi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrimi opozorili in Trumpove besede označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Ali Laridžani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško posredovanje povzročilo kaos v celotni regiji in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je šel še dlje in izjavil, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Medtem ko se protesti, ki so jih sprožili visoki stroški življenja in padec vrednosti nacionalne valute, širijo, je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal odločen obračun z demonstranti, ki jih je označil za upornike. Znotraj ZDA so Trumpove napovedi sprožile mešane odzive, saj so nekateri predstavniki republikanske stranke, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili zaskrbljenost nad intervencionistično zunanjo politiko. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika namesto zaščite človekovih pravic služila predvsem interesom v energetskem sektorju, hkrati pa tvega nevaren vojaški spopad v času, ko so napetosti z Iranom že na vrhuncu po junijskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Združene narode.

Iran je vložil uradno pritožbo na Združene narode proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, potem ko je ta na družbenih omrežjih napovedal možnost ameriškega posredovanja v podporo iranskim protestnikom. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je Trumpove izjave označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve islamske republike. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protesti zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so v zadnjem tednu terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je Trumpova opozorila, da bodo Združene države Amerike prišle na pomoč protestnikom, če bodo ti ubiti, označil za nepremišljena in nevarna. Obenem je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf poudaril, da iransko ljudstvo ne bo klonilo pred pritiski tujih sovražnikov, ki so po njegovih besedah precej bolj izkušeni od trenutnega ameriškega predsednika. Teheran vztraja, da so nemiri v državi izključno notranje vprašanje, ki ga bodo oblasti rešile same, hkrati pa obtožuje Washington spodbujanja nasilja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podprl protivaldne protestnike v Iranu in napovedal možnost vojaškega posredovanja, kar je sprožilo oster odziv teheranskih oblasti. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Ghalibaf je opozoril, da bo Iran v primeru kakršnega koli vmešavanja ZDA obravnaval ameriške vojaške sile in oporišča na Bližnjem vzhodu kot legitimne cilje. Napetosti so se stopnjevale po izbruhu množičnih protestov po vsem Iranu, kjer državljani zahtevajo konec desetletij represije in izražajo nezadovoljstvo nad kritičnimi gospodarskimi razmerami, ki so terjale že več smrtnih žrtev. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in poudaril, da so predsednikove besede vlile upanje tistim, ki se spopadajo z vodstvom države. Kljub temu iranske oblasti ostajajo nepopustljive in trdijo, da gre pri nemirih za tuje vmešavanje. Trenutno zaostrovanje retorike sledi prejšnjim vojaškim izmenjavam in ameriškim napadom na iranske jedrske zmogljivosti, kar še povečuje tveganje za širši regionalni konflikt med obema državama.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je poslal uradno čestitko Mahmudu al Mašhadaniju ob njegovi izvolitvi na položaj predsednika predstavniškega doma Republike Irak. V sporočilu je Ghalibaf izrazil upanje na okrepitev parlamentarnega sodelovanja med Teheranom in Bagdadom ter poudaril pomen stabilnih dvostranskih odnosov za regionalno varnost. Izvolitev novega predsednika iraškega parlamenta prihaja po daljšem obdobju političnih pogajanj znotraj iraškega zakonodajnega telesa, kjer so različne frakcije iskale konsenz o vodstvu. Iran, kot sosednja država, pozorno spremlja politično dogajanje v Iraku, saj to neposredno vpliva na gospodarske in varnostne interese v regiji. Ghalibaf je v svojem nagovoru izpostavil tudi pripravljenost Irana na nadaljnje skupne projekte in usklajevanje politik znotraj mednarodnih parlamentarnih forumov. Ta korak velja za pomemben del diplomatskih prizadevanj za ohranjanje vpliva v sosednji državi in utrjevanje šiitskega zavezništva na Bližnjem vzhodu.

Govorec komisije za usklajevanje proračuna za leto 1405 je izjavil, da bo 20-odstotno povečanje plač uslužbencev in upokojencev, predvideno v proračunu, dejansko zmanjšalo kupno moč ljudi, saj je inflacija ocenjena med 40 in 45 odstotki. S tem bodo ljudje postali za 20 odstotkov revnejši. Vodja organizacije za načrtovanje in proračun je poudaril, da so socialna pravičnost, nadzor inflacije ter spodbujanje proizvodnje in zaposlovanja glavni stebri predloga zakona o proračunu za leto 1405.

Vodja komisije za proračunski predlog za leto 1405 je izjavil, da 20-odstotno povečanje plač ne sledi inflaciji. Parlament si prizadeva za nadaljnje povečanje plač, da bi izboljšal življenjski standard ljudi. Pričakuje se, da bo parlament skupaj z vlado dosegel dogovor o dodatni rasti plač.

Predsednik iranskega parlamenta je ob čestitki za rojstni dan Jezusa Kristusa poudaril potrebo po krepitvi dialoga in zbliževanja med božanskimi religijami.

V Betlehemu so po dveh letih, ko so bile božične slovesnosti zaradi vojne v Gazi okrnjene, znova praznovali božič. Na Tisoče ljudi se je zgrnilo na Trg jasli na božični večer, kjer so družine naznanile prepotrebno okrepitev prazničnega duha. Po dveh letih so ponovno postavili tudi velikansko božično drevo.

Predsednik iranskega parlamenta, Ghalibaf, je odgovoril na kritike o neučinkovitosti nedavne tajne seje. Zatrdil je, da je bila seja, ki je trajala od osmih zjutraj do poldneva in se je je udeležilo več ministrov, zelo koristna. Izpostavil je, da so bili sprejeti pomembni sklepi, zlasti v zvezi z vprašanjem blaga, katerih učinki naj bi bili kmalu vidni.

Med sejo iranskega parlamenta je poslanec Naghdali opozoril predsednika parlamenta Ghalibafa, da je slednji inženir, sam pa da je študiral pravo in fikh. Ghalibaf je odgovoril, da ni ne inženir ne gradbenik in da so tudi ostale poslančeve ocene napačne.

Predsednik Masoud Pezeshkian je osebno predložil predlog proračuna za leto 1405 iranskemu parlamentu. Razprava o splošnih načelih predloga bo potekala na javni seji prihodnjo nedeljo, 7. januarja, s prisotnostjo predsednika. Predlog proračuna za leto 1405 je prvi, ki je bil pripravljen in urejen po novi metodi. Država je predložila predlog proračuna za leto 1405, ki znaša 1444 milijard tomanov, s poudarkom na preglednosti, finančni disciplini in realnem ocenjevanju virov in odhodkov.

Predsednik parlamenta, Ghalibaf, je vlado Masuda Pezeshkiana opozoril, da bo parlament začel postopek interpelacije, če vlada ne bo uspela izboljšati gospodarskih razmer in popraviti sestave kabineta. To je izjavil na seji parlamenta, kjer so razpravljali o nedavnih podražitvah in dvigu tečaja valute.

Predsednik iranskega parlamenta, Ghalibaf, je izjavil, da je učinkovitost verske vladavine ključna za dosego močnega Irana in zagotovitev varne prihodnosti za prihodnje generacije. Poudaril je, da je treba to učinkovitost dokazati v praksi.

Predsednik iranskega parlamenta je izjavil, da imata Iran in Etiopija več kot 70 let gospodarskih in političnih odnosov ter si želita te odnose še razvijati.

Predsednik iranskega parlamenta je ostro kritiziral ministrstvo za kmetijstvo, češ da se je namesto osredotočanja na proizvodnjo preusmerilo v trgovinsko dejavnost z valutnimi špekulacijami, kar ogroža prehransko varnost države.

Predsednik iranskega parlamenta, Mohammad Bagher Ghalibaf, je ostro obsodil nedavne izjave Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC), ki ponavljajo zahteve glede iranskih otokov Veliki Tunb, Mali Tunb in Abu Musa. Ghalibaf je opozoril regionalne države, naj ne preizkušajo odločenosti Irana pri obrambi svoje ozemeljske celovitosti in suverenosti nad omenjenimi otoki.

Predsednik iranskega parlamenta, Mohamed Bagher Ghalibaf, je ob bližajočem se dnevu študentov dejal, da sistem dominacije goji zgodovinsko zamero do iranskih študentov. Poudaril je, da iranski študentje sami stojijo proti plenjenju sil prevlade, predvsem ZDA. Hkrati je Iran ostro obsodil izjave Združenih arabskih emiratov.

V Univerzi Ferdousi v Mashhadu je potekala slovesnost ob dnevu študentov, na kateri je bil prisoten Mohammad Bagher Ghalibaf, predsednik iranskega parlamenta.